To je ta potovalni blog

To je Sonja.

Potovalni blog je nastal na pobudo prijateljice Sonje, ki sem jo spoznala v San Franciscu

Potovalni blog je nastal na pobudo prijateljice Sonje, ki sem jo spoznala v San Franciscu

  • Točno 22 dni preden smo namesto tega trebuha spoznali Alexandra.
  • Točno 303 dni po tem, ko sva se z Janinom preselila čez lužo.
  • Točno 100 dni po tem, ko sva se s Sonjo prvič spoznali v San Franciscu.
  • Točno 69 dni pred tem, ko sva se z Janinom vrnila nazaj domov.
  • In točno dni po tem, ko mi je Sonja pred točno dnevi rekla, da bi rada brala moj potovalni blog.

Nazaj v času

Leta 2014 sva z Janinom šla raziskat, v čem je štos Silicijeve doline. Eno leto sva preverjala ta tehnološki direndaj. Zanimivo, a precej kaotično. V bistvu človek še z distanco težko povzame, kaj si misli (še dobro, da so to naredili drugi). Sva pa spoznala nove prijatelje. Sonjo in Saša, ki sta še vedno tam čez lužo. Lepo se imajo v tisti ameriški hiški. Ne slišimo se pogosto, kaj šele vidimo, se pa s Sonjo včasih pomeniva na mesindžerju.

Tudi zadnjič sva četali o vsem možnem. O San Franciscu, o službi, o že drugem trebuhu. In o blogu. Takole je rekla Sonja: “Ti bi morala začet pisat kakšen blog. Potovalni blog. Res ti povem. Think about it! Jaz ne spremljam dosti potovalnih blogov, ampak tvojega bi zihr. Zanimivo potujeta, zanimivo jesta in to je to, kar folku dogaja. Začni zase, za foro, kot dnevnik, zdaj za prvomajske.”

Še isti dan sem … ne, nisem napisala prvega prispevka, zakupila domene in poiskala WordPress teme. Naredila sem seznam:

5 razlogov, zakaj nočem pisati potovalnega bloga

  1. Ne da se mi, to je preveč dela, pa nimam časa.
  2. Zvečer po službi sem zmatrana in itak ne vem, o čem bi pisala.
  3. Pa saj material bi se našel, ampak najtežje je spravit to v neko obliko.
  4. Pa težko je začet, res se je težko spravit.
  5. Pa sploh – kdo bo to bral? Teh potovalnih blogov je itak že cel kup.

5 razlogov, zakaj je vseeno nastal potovalni blog

Tako nastane potovalni blog

Tako nastane potovalni blog – jaz rajši kot govorim, pišem, ne moti pa me, če sem na sliki. Ker Janin ne mara biti na sliki, za blog prispeva kakšno kul fotko.

  1. Ker rada (in pogosto) počnem stvari, za katere rečem, da jih ne bom nikoli.
  2. Ker rada (in še kar pogosto) kam odpotujem vsaj za en dan, tam kaj počnem in kaj dobrega pojem.
  3. Ker ob tem rada (in vedno) nagrmadim kup zgodb, vtisov in potopisnih prigod, s katerimi se potem ustno in pisno, elektronsko, telefonsko in v živo znašam tudi na tiste, ki jih to nič kaj preveč ne zanima.
  4. Ker ob tem rada (in tudi vedno) nagrmadim še večji kup slabih (in nekaj dobrih) fotografij.
  5. Ker Janin pravi, da mi manjka hobi. In pisanje potovalnega bloga JE (časovno dovolj zamuden) hobi.

Pa seveda zato, ker je tako rekla Sonja in ker vem, da bo blog brala najmanj ena oseba.

Fast forward

Pred točno dnevi sem Janinu na vrhu Blegoša, ko sem hotela razmišljati o čem drugem, kot o tem, da me od mraza bolijo prsti, naznanila, da bom začela pisat potovalni blog. On pa bo lahko sodeloval s kakšno “gostujočo” fotko. Da se ne bodo več kopičile samo na trdem disku.

Draga Sonja – rekla si, da boš brala. Držim te za besedo. To je zdaj ta blog, prav? 😉