To je Julija.
Julija je moja sodelavka. Kadar ni sodelavka, je tudi prijateljica. Ampak ker dober del dneva preživiva za štirimi stenami na Trubarjevi (kjer sva se tudi spoznali), je večino časa – jebi ga! – predvsem sodelavka. Večinoma najljubša. Razen ko ni. Recimo ko (skoraj) vsakič zamudi na sestanek, ker se še vedno dela, da ne zna uporabljat koledarja. Razen tega pa je kar v redu. Sploh takrat, ko ji uspe sestaviti top-shit vsebinsko strategijo ali ko dobi preblisk za amazing copy.
V šolo v naravi? Ne, YOLO v naravi.
Enega takšnih prebliskov je dobila, ko smo se zadnjič z ekipo sodelavcev za dva dni odpeljali na službeni izlet v Terme 3000. Ko smo se v nedeljo zjutraj dobili na parkirišču, so manjkali samo sendviči s poli salamo in kislimi kumaricami, pa bi izgledalo, kot da gremo v šolo v naravi. Namesto sendviča (z vegansko salamo) je Julija prinesla idejo za Instagram story: V šolo v naravi? Ne, YOLO v naravi.
In službeni izlet je dobil svoj hashtag: #YOLOvNaravi.
Ko smo se iz jutranje ljubljanske megle odpeljali na bolj sončni vzhod, je kazalo, da bodo hashtag in nekaj objav na družbenih omrežij edini “spomenik”, ki bo obeležil dvodnevno službeno pot. Mislim, kaj pa lahko človek zares pričakuje od nečesa, kar nosi predznak “službeno”?! Razen “zakaj so mi vzeli en dan vikenda”, “tough life”, “#agencylife” in “zakaj mi je tega treba”.
Razgled na prekmursko pokrajino iz Hotela Ajda v Termah 3000 – Moravske Toplice (foto: Zala Maček).
Iz megle proti sončni prekmurski gostoljubnosti v Termah 3000
No, ja … priznam, da nam že na poti ni bilo nič hudega. Neža je rolala fino glasbo. Julija pa je na zadnjem sedežu preko službenega Instagram profila svetu oznanjala, da #aveškao ful trpimo, ker moramo v nedeljo “v službo”. In se vmes delala, da me usmerja na poti v Moravske Toplice. Ko je na izvozu za Mursko Soboto ugotovila, da smo se mimo Celja peljali že zdavnaj … Benjamin in Mateja sta v drugem avtomobilu naredila še en krog po prekmurskih ravnicah in zato v Terme 3000 prišla pol ure za nami. Kar je drugo ime za to, da sta sfalila izvoz. (Kdo je vozil, nismo raziskovali. 🙂 ).
Tudi med “uradnim, službenim popoldanskim programom” še vedno nismo nič kaj preveč trpeli. Sploh zato, ker se je ta začel s kosilom v restavraciji Hotela Ajda. Julija se je navduševala nad izbiro veganom prijaznih jedi, za ostale pa bi si upala trditi, da so nam v spominu ostale predvsem bolj tradicionalno prekmursko mesne jedi (krompirček pečejo na ocvirkih – sam povem …). Vsekakor pa sta vonj, ki ti v tovrstnih hotelskih samopostrežnih restavracijah sicer lahko hitro zmanjša apetit, v Ajdi nadomestila pregovorna prekmurska gostoljubnost in prijaznost.
Out-of-office dress-code – frotirasti šlafrok
Da iz tega “termalnega izleta” še bo nekaj, pa se je čisto zares zazdelo, ko smo se po službenih obveznostih odločili #YOLOvNaravi iz hashtaga spraviti še v resničnost.
Nedelja, 3. Februar. Ura je tri in petinštirideset minut. In štiri sodelavke ter en sodelavec v avli četrtega nadstropja hotela Ajda stojijo v frotirastih šlafrokih. Če bi delali v kakšnem zategnjenem državnem uradu ali pa recimo v kravatarski banki, bi bil to verjetno še kar neroden prizor. Svojih poštirkanih sodelavcev ponavadi pač nisi navajen gledati v “kopališki opravi”. Ker delamo v agenciji, kjer se življenje – kot bi rekel Benjamin – kotali po principu “anything goes”, je bil prizor predvsem dobra priložnost za nekaj insta shotov. Od fotografske ponazoritve kopalnega plašča, ki je bil dekletom skoraj predolg, na Benjaminu (ki je visok tam ene dva metra dvajset) pa je deloval malodane kot mini krilo. Do skupinskega šlafrok poziranja. Za katerega je Julija na hodniku ujagala nadvse prijazno, simpatično in zabavno čistilko. Ki se je fotografske naloge lotila z vso skrbnostjo – spet ta prekmurska vedrina in ustrežljivost!
Termalni fotošuting v Termah 3000 – Moravske Toplice
Pravi fotografski sešn pa se je začel v kopališkem kompleksu. Prenovljeno kopališče in počivalnice v Hotelu Ajda, zunanji bazeni s črno termo-mineralno vodo in bazenski kompleks v Hotelu Termal so bili tako fotogenični, da si nisem mogla pomagati, da premorov med namakanjem ne bi izkoristila za kakšen posnetek.
Še bolj fotogenični pa so bili moji sodelavci, ki najprej sicer niso kazali pretiranega navdušenja nad poziranjem (“Da ne boš kakšnih nespodobnih fotk na instiča dajala!”). Dokler se niso sprijaznili z usodo. Na koncu pa celo sodelovali. In iz fotogeničnih fotografij termalne vode, ki se lesketa v soju pridušene svetlobe, je nastala serija fotografij, ki so včasih lepe, včasih pa malo hecne. Ker smo se tako pač imeli – malo delovno, malo lepo, malo sproščujoče, malo “termalno”, predvsem pa zelo zabavno.
“A boš napisala blog?” je rekla Julija nekje med tem, ko sem se ji z roba bazena drla, da naj bo pri miru, ker jo slikam. “Blog? Ne. Kaj pa naj napišem?! Kaj pa lahko napišeš o službenem izletu? In to v terme. Po vseh zapisih o potovanjih proti ekvatorju, o potapljanju na razbitinah ladij in o kulinariki evropskih prestolnic, bom zdaj rekla, da sem šla službeno v toplice. In vse kar smo počeli je, da smo v šlafrokih hodili iz bazena v bazen.”
Ampak kot bi rekel Barney: challenge accepted.
Dober zaključek … še boljši začetek
Ker imam rada izzive, ker sem se tako odločila, ker bi bilo škoda, da bi fotke ostale samo na trdem disku, spomini na najbolj zabaven služben izlet pa samo v glavi in – seveda – zato ker je tako rekla Julija, se je zgodilo, da je prvi prispevek na blogu v letošnjem letu pač iz toplic. Pač.
The gang – pred odhodom mi jih je uspelo “prisiliti” v eno skupinsko gasilsko (foto: Zala Maček).
Ne nazadnje je po letošnjem januarju, ki ga najbolje opisuje tale citat: “January was a tough year, but we made it.” (Đuls, hvala tudi za to in za vse. ♥), tale prispevek edino logičen. In naj izgleda še tako brezvezno – savna, masaža in tista črna termo-mineralna voda, v kateri v družbi upokojencev z avstrijske Koroške pet amazing sodelavcev razpravlja malo o službi, malo pa o fenomenu dojenčkov, ki izgledajo kot starčki, je bilo več, kot bi si v tistem trenutku za zaključek januarja 2019 lahko želela.
Zdaj pa – bring it on 2019! Boljše zate, da se nadaljuje točno tako: kopalke, šlafrok, pa s fotičem v roki pri minus 1, dokler te na začne zebsti v noge. Ampak ti je vseeno, ker veš, da je pet korakov stran savna. YOLO!